Vsak dan se na poti v službo vozim po cesti, kjer se na prehodu za pešce počasi »vlečejo« kolone dijakov in učencev, zaradi katerih nastajajo zastoji. Večina jih sploh ne opazi, kako vozniki stojimo in čakamo na njihov premik. Na cesto stopajo brez očesnega kontakta, s katerim bi se prepričali, da je prečkanje prehoda za pešce varno. Kaj razmišljajo, ostane uganka. Najbrž pričakujejo, da bo vozilo ustavilo v vsakem primeru, ko bodo stopili s pločnika na cestišče. A ob tem pozabljajo, da so kot pešci najranljivejša skupina v cestnem prometu, saj nimajo nikakršne zaščite, ki bi jih varovala pred morebitnimi poškodbami ob prometni nesreči. Kolona dijakov zapusti prehod in odpeljem se dalje.
Še isti dan dobim priložnost in se sama postavim v vlogo pešca. Na prehodu stojim in čakam, da se bo pojavil voznik, ki mi bo namenil nekaj sekund svojega dragocenega časa, da bom lahko varno prečkala cestišče. Ustavi mi šele peto vozilo. Z voznikom vzpostavim očesni kontakt in se s tem prepričam, da me je opazil. Ob tem se spomnim, kako mi je nedolgo nazaj prijeten odziv šolarja polepšal dan. Ko sem mu ustavila na prehodu za pešce, mi je ob hoji čez prehod pokazal dvignjen palec v zahvalo. Zato tudi jaz pokimam v zahvalo vozniku, ki mi je ustavil. Takšne malenkosti bi morale biti v cestnem bontonu samoumevne.
Na spletni strani Agencije za varnost v prometu zasledim podatek, da so med pešci najbolj ogroženi starejši od 65 let ter otroci do 15. leta starosti. Največ prometnih nesreč, v katerih so udeleženi pešci, se pripeti v jesenskih in zimskih mesecih, ko so vidljivost in pogoji za vožnjo bistveno slabši. Ker je bilo v zadnjih nekaj dneh kar nekaj nesreč, v katerih so bili udeleženi pešci in vozniki motornih vozil, je prav, da smo pozorni na nekaj stvari, ki jih moramo upoštevati tako pešci kot vozniki.
VOZNIKI
Vozniki moramo biti strpnejši in pokazati prometno kulturo. V naseljih in v bližini prehodov za pešce zmanjšamo hitrost in bodimo pripravljeni, da se bomo morali nenadoma ustaviti. Ker so v večernih urah nekateri pešci težko opaženi, večina pa jih ne uporablja odsevnikov, moramo biti še posebej pazljivi. V zimskem času moramo paziti, da vedno dobro očistimo stekla in luči. Potrudimo se in ustavimo na prehodu za pešce. Nikakor ne smemo prehitevati spredaj vozečega vozila, ki je ustavilo na prehodu, saj s tem ogrožamo tako sebe kot tudi druge. Pri zavijanju bodimo še dodatno pozorni, saj se nam lahko hitro pripeti, da koga spregledamo.
PEŠCI
Pešci moramo uporabljati prometne površine, namenjene hoji pešcev, če ni urejenega pasu, pešpoti ali pločnika, namenjenega za pešce, lahko uporabimo kolesarsko pot ali stezo, vendar tako, da ne oviramo kolesarjev. Pešec se namreč ne sme zadrževati ali hoditi po cestišču, ravno tako ne sme nanj nenadoma stopiti. Vedno moramo hoditi ob levem robu vozišča v smeri hoje. Vozišče vedno prečkamo brez ustavljanja in po najkrajši poti, pred tem pa se vedno prepričamo, da to storimo varno. Če v nočnem času hodimo zunaj naselja ali v neosvetljeni soseski, kjer ni pločnika ali pešpoti, moramo na vidnem mestu nositi na strani, ki je obrnjena proti vozišču, svetilko, ki oddaja belo svetlobo, vidno s sprednje in zadnje strani, ali pa odsevnik. Pozorni moramo biti na to, da svetloba svetilke ne slepi drugih udeležencev v cestnem prometu.
Bodimo strpni drug do drugega in predvidevajmo ravnanja drugih udeležencev v prometu, da bomo lahko vsi varno in srečno prišli do želenega cilja.
