Peljem se v službo in na poti opazujem avtomobile. Največkrat opažen se mi zdi napis »otrok v avtu«, sledijo še različice tipa »Luka in Miha v avtu«. Sprašujem se, čemu pravzaprav služijo?
Zdi se mi, da družinski enoprostorec dobi nalepko, ki opozarja ostale voznike na otroka, prej kot pa dobi ta otrok ime. Saj vem, starši bi ob rojstvu otroka najraje celemu svetu povedali, da se nam je rodil mali zaklad, ampak ali to res zanima voznika za nami? Bo zaradi tega res bolj previden na cesti in morda povečal varnostno razdaljo? Bi se v primeru, da nalepke ne bi imeli, namenoma zaletel v naš ljubi jekleni konjiček in upošteval pravila varne vožnje? Hm … bodimo realni – ne, nič od tega se ne bi zgodilo.
Torej, zakaj želimo v dobi facebooka, twitterja, instagrama in podobnih socialnih omrežij še preko zadnjega avtomobilskega stekla ljudem sporočati, kaj se nam dogaja v življenju? So nas morda socialna omrežja tako obsedla, da se čutimo dolžne to sporočiti vesoljnemu svetu?
Morda bi bile nalepke v stilu: »živčna sem«, »pijem, ko vozim«, »rad telefoniram v avtu«, »ne prižigam smernika« … bolj uporabne?
http//www.yanidel.net20130414kids-in-the-back-of-the-car, 26. 11. 2015.