Slovenci smo si z dobrimi 11 litri zaužitega čistega alkohola na osebo letno med 186 svetovnimi državami prislužili 25. mesto na lestvici (WHO, 2012). Kot razloge za uživanje alkohola navajamo »posebne priložnosti«, ki jim kar ni konca. Začne se z rojstnimi dnevi, rojstvi otrok, nadaljuje s prazniki, kot so božič, novo leto, martinovo, sledijo posebni prelomni dogodki in priložnosti, seznam pa zaokrožimo s pitjem kar tako, ker smo v dobri družbi. Med nas se je naselilo prepričanje, da ni dobre zabave ali dogodka brez alkohola.
Prepričana sem, da se marsikdo ne bo strinjal z mano, vendar menim, da smo Slovenci glede alkohola močno podobni belim »skravžljanim« štirinožcem, ki se pasejo na travnikih. Začne se že zelo zgodaj, nekje pri 15 letih, ko mladi začnejo z žuri ob koncih tedna. Družba te hitro izloči ali zasmehuje, če si abstinent. Ravno iz tega razloga velika večina poseže po opojnih substancah in hitro jih premami občutek dobre volje, zabava in sprejemanje od družbe. Tudi pri odraslih opažam podoben vzorec. Vedno je v družbi nekdo, ki ogromno spije, kar naprej naroča nove »runde« in doliva pijačo. Pri tem so redki toliko samodisciplinirani, da po kozarčku ali dveh rečejo: »Ti, veš, dovolj imam.« Večina se prepusti družbi in uživa še v četrtem in petem kozarcu piva.
V Sloveniji se v prometu tolerira do 0,24 mg alkohola v litru izdihanega zraka ali do 0,50 miligramov alkohola na kilogram krvi. Če nam torej alkotest pokaže rezultat 0,5 mg/l, smo za več kot 100 % prekoračili dovoljeno stopnjo. To je dobro vedeti, saj se veliko ljudi razburja, da so napihali manj kot 0,5, pa so kljub temu kaznovani. Ob tem je treba vedeti, da zakon ne predvideva absolutne tolerance. Čeprav posameznik napiha manj od mejne vrednosti, je pa vidno vinjen in vijuga po cesti, ga policist z vso pravico lahko oglobi oziroma kaznuje.
(Vir: Zavod PIP – Pravno informacijski center Maribor, november 2015)
Globa za odklonitev preizkusa alkoholiziranosti je 1.200 € in 18 kazenskih točk, 6–12-urno pridržanje in prepoved vožnje, tako da vam to opcijo močno odsvetujemo.
Svojega stanja opitosti ne moremo dobro oceniti, saj pod vplivom alkohola naša presoja in kritičnost drastično padeta. Da smo alkoholizirani, se zavemo šele, ko se pokažejo očitni znaki, kot so zapletanje pri govoru, nestabilna hoja in rahlo zamegljen vid, takrat pa je naša stopnja vinjenosti že precej visoka. Ob vsakem zaužitem požirku alkohola se tveganje poveča, saj alkohol zmanjšuje predvsem naše sposobnosti presoje, predvidevanja, odločanja, podaljša pa se tudi reakcijski čas, kar je ključnega pomena v kritičnih situacijah. Pogost izgovor, ki ga slišimo v lokalu v petek zvečer, je: »Ah, saj sem blizu doma!« ali pa »Domov bi prišel tudi z zaprtimi očmi.« Lahko da je to vse res, ampak kaj nam to pomaga, če ne znamo dobro oceniti in reagirati v kritični situaciji? Večina prometnih nesreč v povezavi z alkoholom se namreč zgodi med 3 in 10 km od začetka vožnje, tako da kratka razdalja od lokala do doma ne igra pomembne vloge.
Vir: Problematika alkohola v prometu (AVP, februar 2015)
Raziskave WHO (World health organisation) iz leta 2010 kaže, da sta najbolj priljubljeni alkoholni pijači v Sloveniji vino (46,9 %) in pivo (44,5 %), kar ni nič pretresljivega, pretresljivi pa so rezultati, koliko dejansko lahko spijemo da ne presežemo tolerirane stopnje alkoholiziranosti za vožnjo v cestnem prometu.
Formula za informativni izračun:
c = m / (TT x r)
c = koncentracija alkohola v krvi (g etanola na kg krvi ali promili)
m = masa popitega čistega alkohola, izražena v gramih
TT = telesna masa, izražena v kilogramih
r = porazdelitveni faktor (za moške 0,7 in za ženske 0,6)
Primer
Moški z 80 kg telesne teže (56 kg tekočine) je popil dve veliki pivi (1 liter), kar nanese 40 g alkohola. 40 g alkohola deljeno s 56 kg tekočine, v kateri se ta alkohol razporedi, je 0,71 g alkohola/kg krvi. Zakonska meja za voznike je 0,5 g/kg, za voznike začetnike pa 0,0 g/kg. Sledi 600 € kazni in 8 kazenskih točk.
Poglejmo, koliko vina in piva lahko popijeta moški in ženska, povprečnih mer, stara 30 let, da ne presežeta tolerirane stopnje alkoholiziranosti za udeležbo v prometu.
Na tem mestu je seveda treba upoštevati, da bo pri osebi, ki alkohol uživa 2- do 3-krat tedensko, in pri osebi, ki alkohol uživa 2- do 3-krat letno, stopnja alkohola v krvi enaka, vpliv na telo pa drugačen, zato se ne smemo zanašati na robotske izračune, to so le orientacijske vrednosti. Sama zase vem, da po enem kozarcu vina nisem v primernem stanju, da bi sedla za volan, čeprav ne presegam mejne vrednosti. Priznam, alkohol uživam le ob redkih priložnostih, po kozarcu vina ne hodim cikcak, ampak se zavedam, da so moje funkcije počasnejše kot običajno in si ne upam tvegati, da bi jaz ali moja družina nosila posledice zaradi ene zabave, še manj si drznem biti nekdo, ki je odgovoren za lažje, hujše ali smrtne posledice zaradi vožnje pod vplivom alkohola – čeprav »legalno«.
Vprašanje z druge strani je, ali smo trezni za kaj prikrajšani? Če smo, potem je težava v nas samih, ker se ne znamo sprostiti brez alkohola. Če pijemo, ker pijejo drugi, smo podobni štirinožcem, omenjenim na začetku bloga. Si predstavljate, da ste zaradi vožnje pod vplivom alkohola povzročitelj prometne nesreče s smrtnim izidom? Bi si lahko oprostili? Odgovor je jasen – seveda ne. Si predstavljate, da sredi noči policija pozvoni pri vas doma in sporoči, da je bil vaš otrok huje poškodovan v prometni nesreči zaradi alkoholiziranosti voznika? Verjetno ne, ker je v človeški naravi prepričanje, da se to nam ne more zgoditi. Pa se lahko! Kadarkoli.
Kakorkoli obrnem, velja: kdor ima dovolj denarja za "še eno rundo", ima dovolj denarja za taksi.
Viri:
http://www.izberisam.org/
https://www.avp-rs.si/
