V zadnjem desetletju se je obcestno oglaševanje razširilo kot gobe po dežju. Seveda, večina ljudi se dnevno vozi po najbolj prometnih lokalnih cestah, zato oglaševalci predvidevajo, da bodo na tak način dosegli največji učinek. Tovrstna reklama lahko predstavlja nevarnost, saj zmanjšanje koncentracije in nezbranost med vožnjo vodita v nesrečo.
Namen velikih plakatov in ostalega obcestnega oglaševanja je pritegniti voznikovo pozornost … Je takšen način oglaševanja sploh etičen? Ali ni na cestah najbolj pomembna voznikova zbranost in s tem posledično večja varnost?
Ogledovanje obcestnih plakatov, kot telefoniranje, pisanje in branje sporočil, lahko povzroči trenutek nezbranosti, saj voznika v določenem trenutku zamotijo in prisilijo, da preusmeri pogled in s tem izgubi pregled nad dogajanjem na cesti ali celo nadzor nad vozilom.
Voznik ne more zaznati vseh informacij, ki ga obkrožajo, saj se njegove oči avtomatsko obrnejo v smeri zanimivega napisa, kontroverzne fotografije, premikanja na oglasnem panoju in vse to vpliva na njegov reakcijski čas.
Raziskave kažejo, da prisotnost oglasnih panojev povzroča daljše poglede stran od dogajanja na cesti in s tem zmanjšanje prometne varnosti. Oglasni panoji so običajno zelo opazni in kričeče obarvani z rdečo in rumeno barvo, ki v določenih primerih lahko celo skrijeta prometno signalizacijo in jo voznik zaradi nepozornosti lahko spregleda.
V določenih evropskih mestih in drugje po svetu je zunanje oglaševanje prepovedano oziroma se njegova količina zmanjšuje. Kako je s tem pri nas? Slovenijo z oglasi krasimo kot novoletno jelko. Zakonodajo, povezano z oglaševanjem, bi bilo treba podrobneje urediti in uskladiti vsaj oddaljenost plakatov od roba cestišča, določiti enotno velikost panojev in mogoče bi lahko začeli razmišljati tudi o omejitvi določenih barvnih kombinacij na oglasih, da ne bi bile tako moteče za voznike.
